Limfedem
Kaj je limfedem?
tekst
Znaki limfedema:
- Občutek teže in polnosti v okončini
- Oteklina, ki se ne zmanjša
- Zmanjšana gibljivost v zapestju ali gležnju
- Napeta koža v predelu otekline
Kadar limfni sistem ne deluje pravilno, se pojavi oteklina oz. limfedem.
Poznamo dve vrsti limfedema:
Primarni ali prirojeni limfedem nastane takrat, ko limfno žilje in bezgavke niso dovolj razvite. Tak limfedem predstavlja le manjši del te bolezni. Pojavi se ob rojstvu, v puberteti ali v odrasli dobi.
Sekundarni ali pridobljen limfedem je pogost pri ljudeh, ki so se zdravili za malignimi obolenji,po odstranitvi bezgavk in obsevanjih. Nastane tudi kot posledica večjih poškodb, operativnih posegov, vnetij, infekcij – pogosto po šenu.
V prvi stopnji bolezni zdrave limfne žile še zmorejo odplaviti limfno tekočino. V teh primerih se otekanje pojavlja čez dan, čez noč pa oteklina splahni. Če takrat limfedema ne zdravimo, se razvije druga stopnja limfedema, pri kateri je oteklina prisotna že zjutraj in tekom celega dneva. V tretji stopnji pa je prisotno veliko otekanje in druge težave, kot so limfne ciste, fistule, koža postane rdeča ali temno rjava, pojavijo se vnetja in rane.
Zdravljenje limfedema
Kot najučinkovitejša metoda zdravljenja se je pokazala kompleksna dekongestivna terapija (KDT), ki vsebuje:
Ročno limfno drenažo po dr. Voddru
Metodo sta razvila dr. Vodder in njegova žena v začetku prejšnjega stoletja v Franciji. Kasneje so na njen razvoj vplivali različni strokovnjaki, jo dopolnili ter vključili v koncept kompleksne obravnave limfedema za zdravljenje oseb z limfostatičnimi obolenji.
Zunanjo kompresijo s povoji
Kompresijsko povijanje s kratkoelastičnimi povoji takoj po MLD in kompresijske nogavice ter rokavice za vzdrževanje stanja limfedema. Zunanja kompresija prepreči ponovno otekanje okončine.
Terapevtske in dihalne vaje
Aktivne vaje, ki jih bolnik izvaja po navodilih usposobljenega limfnega terapevta. Poleg terapevtskih vaj so priporočljivi tudi športi kot so plavanje, hoja, kolesarjenje (slednje ne v primeru limfedema na roki) in pravilno trebušno dihanje.
Nego in redno pregledovanje kože
(preventivnega pomena)
Kožo je potrebno negovati z nežnimi mili, ki kože ne smejo izsušiti in naravnimi kremami. V fazah celostne obravnave limfedema je potrebno ohranjati zdravo, čisto in primerno hidrirano kožo.
Nega kože pri limfedemu
Skrb za nego kože je pomemben del ravnanja z limfedemom. Cilj je ohranjati zdravo, dobro hidrirano in predvsem nepoškodovano kožo.
Koža, naš največji organ, je sestavljena iz več plasti:
- epidermisa (vrhnja plast),
- dermisa (srednja plast) in
- hipodermisa (notranja plast).
Te pokrivajo spodaj ležeče mišice in organe. Koža je prva obramba, ki varuje telo pred različnimi infekcijami.
Z leti se koža tanjša, postaja izsušena in manj elastična. Zmanjša se tudi pretok krvi in zato postane šibka tudi obramba kože. To povzroči povečano prepustnost vrhnje plasti kože, kar poveča tveganje za pojav infekcij.
Limfni sistem odstranjuje snovi, ki so v telo prišle tudi preko kože in hkrati kontrolira mikrocirkulacijo kože in podkožja. Mikroorganizmi in nezaželene snovi se preko površinskih limfnih kapilar odplavijo iz tkiva v limfne bezgavke, kjer se prečistijo in uničijo. Kadar je limfni pretok zmanjšan, funkcije v tkivu postanejo motene in upočasnjene. Nevarnost infekcij se poveča, če je telesna obramba preko kože poškodovana in kadar tekočina polna mikroorganizmov in proteinov zastaja v tkivu.
Koža je na predelu, kjer je prisoten limfedem, tanjša, lahko tudi luskava, kar poveča možnost razpok, zato je posledično tudi bolj prepustna za različne mikroorganizme.
Najbolj pogosta okužba pri osebah z limfedemom je šen. Povzroča ga bakterija streptokokus. Vsako lokalno ali sistemsko vnetje povzroči povečanje limfnega bremena, kar še poveča že nastali limfedem. Z večanjem limfedema se poslabšuje tudi stanje kože, kar vodi do zmanjšane obrambe kože in novih vnetnih reakcij.
Skrb za nego kože je je sestavljena iz opazovanja, čiščenja in negovanja kože.
Kožo z dnevnim opazovanjem spoznamo in hitreje opazimo morebitne spremembe (izsušena koža, glivice, hiperkeratize, folikulitis, …) in poškodbe (piki, rane, ureznine, opekline, …). Tako jo lahko na primeren način oskrbimo, da se zmanjša možnost infekcije.
Dobro je tudi, da se poleg opazovanja kožo tudi otipa. Če je koža bolj topla kot ponavadi, je lahko to znak lokalno povišane temperature, ki nakazuje vnetje podkožnega tkiva.
Priporočljivo je nežno čiščenje kože, ki s površine kože ne odstranjuje maščobnega lipidnega dvosloja.
Kreme naj bodo iz naravnih sestavin, vsebujejo naj vlažilce, lahka olja, sestavine za krepitev lipidne bariere in snovi za pomirjanje.
